Intervju z Merimo Šahinagić-Isović, redno profesorico na Fakulteti za gradbeništvo Univerze "Džemal Bijedić", Mostar, Bosna in Hercegovina.

2/3 - Drugi del.

4.      Poznavanje kakovostnih materialov in materialov, ki se bodo uporabljali v prihodnosti.

Sodobna gradbena praksa se v skladu s sedanjim konceptom trajnostnega razvoja vse pogosteje ukvarja s problemi recikliranja materialov. Možno rešitev tega problema kopičenja trdnih odpadkov namreč ponuja koncept trajnostnega razvoja.

Recikliranje (angl. recycling) nasploh pomeni enkratno ali večkratno uporabo odpadnega materiala kot učinkovit nadomestek za komercialni proizvod ali kot surovine v industrijskem procesu. V gradbeništvu recikliranje pomeni predelavo gradbenih odpadkov in pridobivanje visokokakovostnih komercialnih surovin, ki jih je mogoče nadalje predelati in dati na trg. Za pridobitev takšne sekundarne surovine je treba izvesti racionalno demontažo stavbe, izbrati material in zagotoviti tehnično-tehnološko ustrezen obrat ter nadzor kakovosti pri sprejemu materiala v obrat in med predelavo. Z recikliranjem se torej odpadni gradbeni material spremeni v surovino.

Raziskave v svetu so usmerjene v reševanje vprašanja, kako je mogoče optimalno predelati gradbene odpadke kot posebno vrsto tehnoloških odpadkov (dele armiranega in nearmiranega betona, opeke, strešnike in druge vrste oblog, mavec, različne mešane izkope, asfalt, gramoz in pesek, kamenje, lahke gradbene materiale), in sicer tako, da pridobimo najbolj dragocene proizvode. Seveda pa se preiskujejo tudi možnosti uporabe tako pridobljenih sekundarnih surovin.

Nasploh je gradbeništvo razmeroma konzervativno, zato spremembe nekaterih ustaljenih postopkov zahtevajo veliko časa, dolgoročne politike in strategije. Z uvedbo ekonomskih instrumentov, ki spodbujajo recikliranje in uporabo recikliranega agregata, je mogoče premagati ekonomske ovire.

V zadnjih letih večina razvitih držav dejavno sodeluje pri razvoju politik in vrstah ukrepov za zmanjšanje izčrpavanja naravnih virov in spodbujanje trajnosti njihove uporabe z recikliranjem ter razvija številne alternativne tehnologije za proizvodnjo recikliranih materialov.

S sprejetjem ustreznih zakonskih ukrepov, z izobraževanjem dela strokovne populacije in z izobraževanjem celotne populacije bi morali postopoma poskušati povečati delež recikliranih gradbenih odpadkov v uporabi. Države članice EU z dodatnimi spodbudami in številnimi drugimi predpisi spodbujajo ponovno uporabo recikliranega materiala ter tako prispevajo k ozaveščanju ljudi o načinu odlaganja odpadkov.

Sklepamo lahko, da je v gradbeništvu res mogoče uspešno uporabljati reciklirane materiale. Zato je treba v čim večji meri izvajati stalno izobraževanje in javnost ustrezno obveščati o vseh novostih v gradbeništvu ter tako odpravljati ovire, ki jih imajo gradbeni inženirji in investitorji pri uporabi vseh novih ekoloških proizvodov. Ta previdnost je do neke mere tudi upravičena, saj brez takšnega odnosa do lastnosti novih materialov ne bi bilo mogoče pravilno sklepati o izpolnjevanju vseh potrebnih zahtev.

Kljub temu je treba nenehno vlagati vsa potrebna znanja in veščine, da bi v čim večji meri uporabljali reciklirane materiale in na ta način čim bolj izboljšali gradbeništvo ter s tem ohranili naravno okolje.

5.      Trajnost je širok pojem, ki se prepogosto uporablja in napačno razlaga glede na to, kako ga vidite v segmentu gradbeništva?

Izraza "trajnost" in "trajnostni razvoj" sta se nedavno pojavila v različnih programih, strategijah in poročilih. Leta 1987 so Združeni narodi izdali poročilo, v katerem so trajnostni razvoj opredelili kot razvoj, ki zadovoljuje današnje potrebe brez ogrožanja zmožnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe.

Trajnostna gradnja pomeni uporabo osnovnih načel trajnostnega razvoja na področju gradbeništva. Trajnostna gradnja je zagotovo eden najpomembnejših segmentov trajnostnega razvoja in vključuje uporabo gradbenih materialov, ki niso škodljivi za okolje, energetsko učinkovitost stavb ter ravnanje z odpadki pri gradnji in rušenju stavb. Trajnostna gradnja mora v okviru trajnostnega razvoja zagotavljati trajnost in kakovost konstrukcijske zasnove ter ekonomsko in okoljsko sprejemljivost.

Področje uporabe trajnostnega razvoja je praktično neizčrpno, saj se uporablja za vse vrste človekovih dejavnosti. Enako je na področju gradbeništva, kjer uporaba trajnostnega razvoja deluje na več ravneh, kot sta npr. proizvodnja in uporaba recikliranih materialov s posebnim poudarkom na betonu.

Na področju trajnostnega razvoja je zelo pomembna implementacija znanega načela “3R” (Reduce, Recycle, Renewable). Cilj tega načela je:

• zmanjšanje porabe energije in stopnje onesnaženosti (Reduce),
• ponovna uporaba starega betona (Recycle),
• ustvarjanje agregatov za nov beton (Renewable resource).

6.      Kakšen pomen ima po vašem mnenju okovje v hišah/stavbah?

Trajnostni razvoj in ohranjanje okolja sta postala ključna cilja sodobne družbe. Trajnostni razvoj je ena redkih vseprisotnih tem, ki postaja iz dneva v dan bolj aktualna, predvsem zato, ker je izjemno pomembna za sodobno družbo.

Trajnostno gradnjo je mogoče doseči le s preobratom v fazi načrtovanja in projektiranja stavbe, ko je mogoče izbrati ustrezen koncept gradnje in izbiro materialov, ki so v skladu z načeli trajnostne gradnje in trajnostnega razvoja nasploh.

Trajnostna gradnja vključuje uporabo gradbenih materialov, ki niso škodljivi za okolje, ter energetsko učinkovitost stavb. Izraz 'ukrepi za energetsko učinkovitost v družinskih hišah ter stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah' se nanaša na široko paleto dejavnosti, katerih končni cilj je zmanjšati porabo vseh vrst energije v zadevni stavbi.

Nezadostna toplotna izolacija povzroča povečane toplotne izgube pozimi, nato hladne obodne konstrukcije in različne poškodbe zaradi kondenzacije (vlage), poleti pa tudi pregrevanje prostora. Posledično prihaja do strukturnih poškodb, ki povzročajo neustrezne in nezdrave bivalne in delovne razmere. Za ogrevanje takšnih prostorov je potrebna večja količina energije, zaradi česar se povečajo stroški uporabe in vzdrževanja prostorov, pa tudi večje onesnaževanje okolja. Onesnaževanje okolja vpliva na škodo na stavbah, pa tudi na življenje in zdravje ljudi.

Obnova strehe nad ogrevanim prostorom oz. stropa med zadnjim nadstropjem in neogrevanim podstrešjem znatno zmanjša toplotne izgube. Popravilo tal v obstoječi hiši pogosto ni ekonomsko upravičeno zaradi relativno majhnega zmanjšanja skupnih toplotnih izgub v primerjavi z velikim vložkom, ki je potreben za takšno popravilo.

Pri tem je treba poudariti, da se največje toplotne izgube pojavljajo skozi okna in zunanjo steno, ter da lahko z njihovo obnovo dosežemo velike prihranke. Toplotne izgube skozi okna in zunanje stene predstavljajo v povprečju 70 % vseh toplotnih izgub v stavbi. To je dejstvo, ki samo po sebi govori o pomembnosti uporabe kakovostnih materialov in učinkovitosti vseh elementov proizvodov, ki se uporabljajo v objektih (stavbah, hišah itd.). Nesporno je, da je pri proizvodnji kakovostnih oken in vrat kakovost okovja izjemno pomemben segment, ki mu je treba posvetiti posebno pozornost.

Nadaljevanje sledi.

​​​​​