Intervju z Merimo Šahinagić-Isović, redno profesorico na Fakulteti za gradbeništvo Univerze "Džemal Bijedić", Mostar, Bosna in Hercegovina.

1/3 - Prvi del.

1.      Povejte nam nekaj o sebi.

Moje ožje raziskovalno delo na področju gradbeništva zajema gradbene materiale in konstrukcije. Zadnje desetletje me zanimajo predvsem raziskave na področju trajnosti konstrukcij in sem ena prvih strokovnjakov v Bosni in Hercegovini, ki poučuje predmet Trajnost in vzdrževanje konstrukcij. V okviru tega področja preučujem vidike energetske učinkovitosti v obstoječih in novih stavbah ter življenjski cikel stavb in materialov. V kontekstu te problematike smo izdali knjigo „Elementi trajnosti okoljskih infrastrukturnih sistemov“, v kateri sem ena od avtoric. En del je v celoti posvečen tematiki trajnosti konstrukcij.

Novi trendi v gradbeništvu so usmerjeni v raziskave uporabe stranskih proizvodov iz industrijske proizvodnje (odpadkov) kot dodatkov pri proizvodnji kompozitnih materialov in njihovih komponent. Zato se zadnja leta s svojo ekipo ukvarjamo z eksperimentalnimi raziskavami lokalnih stranskih produktov kot dodatkov v maltah in betonih. Te raziskave so pripeljale do moje najnovejše knjige „Uporaba rdečega blata v gradbeništvu“, ki tematizira problematiko tega odpadnega materiala in njegove uporabe.

2.      Kakšni so trendi v gradbeništvu?

V zadnjih letih se v gradbeništvu uvaja kriterij trajnosti in intenzivno razvijanje metod za njihovo enostavno in standardizirano uporabo v praksi. Ta pristop narekuje uvedbo trajnosti že v fazi načrtovanja gradnje in pri izbiri materialov. Stremi se k optimizaciji v treh dimenzijah, pri čemer se hkrati upoštevajo ekološki, ekonomski in socio-kulturni vidiki. Trajnostna gradnja je izjemnega pomena za trajnostni razvoj nasploh zaradi velikega vpliva gradbene industrije na posameznika in družbo kot celoto. Trajnost se definira kot merljiva količina z razvojem metod za analizo trajnosti.

Za analizo trajnosti gradbenih materialov in konstrukcij je bilo razvitih veliko metod. Ena od metod za ugotavljanje vpliva proizvoda ali stavbe (kot gradbenega proizvoda) na okolje je analiza življenjskega cikla (LCA). Analiza LCA, opredeljena z ISO 14000, vključuje več korakov, v okviru katerih se analizirajo in opišejo vsi procesi, povezani s proizvodom, ki ga analiziramo. Poleg proizvodnih procesov opazovanega proizvoda je treba vključiti tudi vse povezane predhodne procese in procese, ki so njihova posledica. Prihodnost trajnostne gradnje stavb je zakonodajno obravnavana po trajnostnih merilih.

3.      O izzivih in priložnostih v gradbeništvu.

Gradbeništvo je najstarejša in najpomembnejša panoga tehnike. Kot zelo pomemben segment gospodarskega razvoja vsake države na svetu je gradbeništvo eden glavnih kazalnikov razvoja in blaginje družbe in vzbuja veliko pozornosti analitikov.

Gradbeništvo kot gonilna gospodarska panoga je danes največji porabnik različnih vrst materialov in s tem eden največjih proizvajalcev odpadkov. Gradbene odpadke je treba prepoznati kot prednostni problem za reševanje.

Gradbeni odpadki so v skladu z opredelitvijo odpadki, ki so nastali pri gradnji stavb, rekonstrukciji, odstranitvi in vzdrževanju obstoječih stavb, ter odpadki, nastali iz izkopanega materiala, ki ga brez predelave ni mogoče uporabiti za gradnjo stavbe, za katero je bil ustvarjen.

Gradbeni odpadki večinoma nastajajo pri rušenju stavb, razlogi za rušenje stavb pa so lahko različni. Zaradi potrebe po posodobitvi osrednjih mestnih območij se pogosto izvajajo temeljite rekonstrukcije stavb, pri čemer se dotrajane stavbe ali stavbe, ki bodo spremenile svoj namen, običajno delno ali v celoti porušijo. Tudi zaradi omejene življenjske dobe (staranje in dotrajanost stavbe) je treba številne stavbe nadomestiti z novimi, tehnično in ekonomsko ugodnejšimi rešitvami. Odpadni gradbeni material se odstrani s teh lokacij in odloži na odlagališčih. Druga oblika nastajanja tovrstnih odpadkov so številne uničujoče nesreče, tako naravne (potresi, poplave, požari) kot tiste, ki jih povzroči človek (vojne, teroristični napadi). Po takšnih dogodkih je neizogibno čiščenje ruševin in odstranitev odpadnega gradbenega materiala.

Razlogov za potrebo po večji uporabi gradbenih odpadkov je več:

• poznavanje omejenih naravnih virov in potrebe po racionalni uporabi tega, kar je na voljo (naravni agregati – gramoz, pesek in tehnično-gradbeni kamen, ki so osnovni neobnovljivi viri, ki se uporabljajo v gradbeništvu),
• čedalje strožji predpisi o varstvu okolja, ki narekujejo ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki,
• težave pri iskanju lokacij za nova odlagališča gradbenih odpadkov,
• stroški zdajšnjega odstranjevanja odpadkov.

Nadaljevanje sledi.