Intervju z Merimo Šahinagić-Isović, redno profesorico na Fakulteti za gradbeništvo Univerze "Džemal Bijedić", Mostar, Bosna in Hercegovina.

3/3 - Tretji del.
 

7.      Na kaj bi morali biti proizvajalci stavbnega okovja bolj pozorni?

V prihodnosti bi morali proizvajalci  stavbnega okovja sprejeti tudi vidik analize življenjskega cikla (LCA) za vsak proizvod ali skupino proizvodov posebej. Za analizo LCA je treba temeljito analizirati in dobro opisati vse procese, povezane s proizvodom, ki ga analiziramo. Kot možne cilje analize bi izpostavila:

• ugotavljanje šibkih točk v proizvodnji ali pri optimizaciji procesov
• optimizacija materialov z analizo izpolnjevanja pogojev pri uporabi
• optimizacija proizvodnje sestavin ali primerjava posameznih sestavin
• optimizacija sestavin proizvoda glede na življenjsko dobo proizvoda
• optimizacija proizvoda v njegovi življenjski dobi
• spremljajoče ocene pri razvoju novih materialov
• pomoč pri sprejemanju odločitev pri trgovanju

Pred začetkom LCA analize gradbenega proizvoda je treba določiti meje analize. Zelo pomembno je opredeliti merila za meje analize na ravni mednarodnih standardov, da bodo podatki o vplivu posameznih proizvodov primerljivi. Cilj LCA analize je doseči največjo korist za investitorja, pa tudi za uporabnika proizvoda in družbo kot celoto.

8.      Na kaj morajo biti ljudje pozorni pri gradnji?

Pri gradnji nove hiše je treba že v fazi idejnega projektiranja in v sodelovanju s projektantom upoštevati vse pomembne dejavnike, da bi zgradili kakovostno, optimalno in energetsko učinkovito hišo:

• analizirati lokacijo, usmerjenost in obliko hiše;
• uporabiti visoko stopnjo toplotne zaščite celotnega zunanjega ovoja;
• izkoristiti toplotno moč sonca in se zaščititi pred čezmernim osončenjem;
• uporabljati energetsko učinkovit sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ter ga kombinirati z obnovljivimi viri energije.

Na odločitev o gradnji stanovanja ali hiše bo zagotovo vplivala tudi cena na m² in lokacija, na kateri se stavba nahaja. Dobro izolirana hiša porabi manj energije za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti. Toplotne izgube in poraba energije na m² ne bodo vplivale le na mesečne stroške za elektriko, temveč tudi na kakovost in udobje bivanja ter daljšo življenjsko dobo stavbe. Dva osnovna parametra, na katera morate biti pozorni, sta:

• toplotna izolacija zunanje stene in
• energetska učinkovitost pri odprtinah.

Toplotno izolacijo zunanje stene lahko vgradimo na zunanjo ali notranjo stran stene. Velja pravilo, da pri novogradnjah izvajamo toplotno izolacijo z zunanje strani. Izvedba toplotne izolacije na notranji strani stene je z gradbeno-fizikalnega vidika neugodna, poleg tega je pogosto dražja zaradi potrebe po dodatnem reševanju problema difuzije vodne pare, strožjih zahtev glede požarne varnosti, izgube uporabnega prostora itd. Vgradnja toplotne izolacije na notranji strani stene je fizično slabša, saj kljub temu, da dosežemo izboljšanje izolacijske vrednosti stene, bistveno spremenimo toplotni tok v steni, zaradi česar osnovna nosilna stena postane hladnejša. Zaradi tega je treba posebno pozornost nameniti učinkovitosti parne zapore, da bi preprečili nastajanje kondenzata in pojav plesni. Poleg tega je treba toplotno izolirati del predelnih sten, ki so povezane z zunanjo steno.

Okna so element zunanjega ovoja stavbe, skozi katerega prihaja do največjih toplotnih izgub. Skupne toplotne izgube skozi okna predstavljajo več kot 50 % toplotnih izgub stavbe. Izgube skozi okna so običajno desetkrat ali večkrat večje kot izgube skozi stene, zato je jasno, kako pomembna je energetska učinkovitost oken pri skupnih energetskih potrebah stavb.

Pri oknih, tako kot pri celotnem zunanjem ovoju stavbe, ima pomembno vlogo koeficient prehoda toplote U(k), izražen v W/m²K. Steklo in okenski profili prispevajo k skupnim toplotnim izgubam okna. Okenski profili morajo, ne glede na vrsto materiala, iz katerega so izdelani, zagotavljati: dobro tesnjenje, prekinitev toplotnega mostu v profilu ter enostavno odpiranje in nizek koeficient prehoda toplote.

9.      Priporočila za povečanje EU

Ves svet se danes sooča z dvema velikima energetskima problemoma. Prvi je pomanjkanje energije in negotovost pri njeni dobavi, drugi pa onesnaževanje okolja in podnebne spremembe, ki jih povzročata prekomerna in neracionalna poraba energije.

Energetska učinkovitost je vsota načrtovanih in izvedenih ukrepov, katerih cilj je porabiti najmanjšo možno količino energije, da se ohranita stopnja udobja in hitrost proizvodnje. Vsakdo lahko prispeva k globalnemu povečanju energetske učinkovitosti, najprej s spremembo navad v vsakdanjem življenju in pri delu.

Enostavni ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti brez dodatnih stroškov in s takojšnjimi prihranki:

• ponoči in ko v hiši ni nikogar, izklopite ogrevanje ali hlajenje;
• ogrevalnih elementov ne zakrivajte z zavesami, maskami itd.;
• časovno optimizirajte ogrevanje in pripravo tople vode;
• v kurilni sezoni znižajte sobno temperaturo za 1 °C;
• v sezoni hlajenja nastavite hlajenje na najmanj 26 °C;
• uporabljajte čim več naravne svetlobe;
• izklopite razsvetljavo v prostoru, kadar ni potrebna;
• vključite pralne in pomivalne stroje šele, ko so polni, po možnosti ponoči.

Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti z nizkimi stroški in hitro povrnitvijo naložbe (do 3 leta):

• zatesnite okna in zunanja vrata;
• preverite in po potrebi popravite okovje na oknih in vratih;
• izolirajte niše za radiatorje in škatle za žaluzije;
• toplotno izolirajte obstoječo poševno streho ali strop proti neogrevanem podstrešju;
• zmanjšajte toplotne izgube skozi okna z namestitvijo senčil, zaves itd.;
• namestite termostatske ventile na radiatorje;
• redno servisirajte in nastavljajte ogrevalni in hladilni sistem;
• namestite avtomatsko krmiljenje in nadzor energije v hiši;
• namestite varčne žarnice v razsvetljavo;
• zamenjajte že obstoječe naprave z energetsko učinkovitejšimi – napravami energijskega razreda A.

Sledijo ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti z nekoliko višjimi stroški in daljšim obdobjem vračanja investicije (več kot 3 leta). Naslednje ukrepe je najbolje izvajati sočasno s potrebnimi obnovitvenimi ukrepi:

• zamenjati okna in zunanja vrata z okni boljše toplotne kakovosti (priporočeno U(k) okno 1,1–1,8 W/m2K);
• toplotno izolirati celoten zunanji ovoj hiše: stene, tla, streho in površine proti neogrevanim prostorom;
• pri vhodu v hišo zgradite vetrolov;
• popravite in obnovite dimnik;
• izolirajte cevi za vročo vodo in rezervoar;
• analizirajte ogrevalni in hladilni sistem v hiši in ga po potrebi zamenjajte z energetsko učinkovitejšim ter ga kombinirajte z obnovljivimi viri energije.